O SALSI – GLASBI IN PLESU

Zvok salse je nastajal v šestdesetih letih prejšnjega stoletja v latino četrteh New Yorka, ko so spričo političnega in ekonomskega preloma na Kubi, kubanski priseljenci – odrezani od glasbe svoje domovine, tradicionalne kubanske ritme zlili z elementi ameriške urbane glasbe, kot sta npr. jazz in rhtythm and blues. Podobno so se novi zvoki in ritmi v tridesetih letih prejšnjega stoletja prepletali tudi v okolici Mexico City-ja, vendar je New York zaradi večje ekonomske moči prevzel vodstvo in promocijo novo nastalega glasbenega stila. Salso je tako zelo težko natančno definirati ravno zato, ker se v njej prepleta veliko karibskih ritmov in stilov plesanja: rumba, mambo, cha cha cha, son, guaracha, cumbia, guajira, charanga, danzon in ostale glasbene ter plesne zvrsti latino dežel od Kube, Dominikanske Republike, do Puerto Rica, Venezuele, Kolumbije itd. Od vseh glasbenih stilov pa je najmočnejši ravno pečat kubanskega sona. Salsa je prevzela njegov ritmični in harmonični vzorec, pa tudi sestavo instrumentov, zato imajo son za neposrednega prednika salse. Son je še danes zelo cenjena glasba na Kubi, je hrbtenica Afro-Kubanske glasbe, rojena iz srečanja afriških bobnov in kitare španskih priseljencev (Španci so kolonizirali in izpodrinili prvotne prebivalce otoka kmalu po letu 1500 n.št.). V salsi so zraven ostalih instrumentov še posebej izstopajoči bobni oz tolkala: bongos, conge, guiro in clave. In če se ozremo še dlje za koreninami salse, ugotovimo močan vpliv glasbe afriških sužnjev, ki so bili pripeljani na Kubo in v Ameriko po letu 1517 n.št. Z govorico bobnov so nagovarjali svoje bogove, kasneje zamaskirane v katoliška imena. Še danes je v salsa skladbah pogosto slišati religiozne slavospeve in ko boste naslednjič v kakšni priljubljeni vroči salsa skladbi zaslišali imena kot so Chango ali Yemaya, vedite, da hote ali nehote plešete v čast afriškim bogovom.


Kubanska glasba je v obdobju 20 st. razvila številne edinstvene glasbenike.

Našteli bomo samo nekaj primerov:
Abelardo Barroso - Arsenio Rodríguez - Barbarito Díez - Bebo Valdés - Beny Moré - Blanca Rosa Gil - Bola de Nieve - Cachao - Carlos Puebla - Celina González - El Guayabero - Elena Burke - Enrique Jorrín - Ernesto Lecuona - Esther Borja - Irakere - José Antonio Méndez - José María Vitier - Joseito Fernández - La Lupe - Los Compadres - Los Van Van - María Teresa Vera - Merceditas Valdés - Miguelito Cuní - Moraima Secada - Nico Membiela - Ñico Saquito - Omara Portuondo - Orlando Contreras - Orlando Vallejo - Orquesta Aragón - Orquesta Casino de la Playa - Orquesta Maravillas de Florida - Pablo Milanés - Paulina Alvarez - Pérez Prado - Rita Montaner - Septeto Nacional - Silvio Rodríguez - Sindo Garay - Tito Gómez - Trío Matamoros


Nekaj primerov trenutno najpopularnejših skupin:

  • Adalberto Alvarez y su Son
  • Agonizer
  • Ángel Bonne
  • Azúcar Negra
  • Bamboleo
  • Buena Fe
  • Chispa y los Cómplices
  • Colé Colé
  • Cubanos en la Red
  • Issac Delgado
  • Juego de Manos
  • Klímax
  • La Charanga Forever
  • La Charanga Habanera
  • Manolito y su Trabuco
  • Manana Reggae
  • Michel Maza
  • Moneda Dura
  • NG La Banda
  • Obsesión
  • Orishas
  • Salsa Mayor
  • Sur

RAZNOLIKI STILI SALSE

Salsa se kot ples in glasba se, že od svojih začetkov, sproti razvija in spreminja, se v različnih okoljih navzema lokalnih plesnih navad, tu in tam vključi elemente drugih plesov, kot na primer tanga, hip-hopa ali afriških plesov. Raznolikost glasbenih stilov pogojuje tudi neverjetno razvejanost plesnih stilov – ni boljšega ali pravilnejšega, le poiščite in razvijte tistega, ki vam bo najljubši! Najpogosteje se govori o kubanskem, portoriškem, kolumbijskem, newyorškem in losangeleškem stilu salse. Razlikujejo se po tem, na katero dobo v taktu narediš korak, po načinu in stilu gibanja telesa ter izvedbi figur.

Za kubanski način je predvsem značilno krožno gibanje plesalca okrog plesalke. Ta stil bolj poudarja vlogo moškega, ki izvaja neprimerno več obratov kot pri drugih stilih in dodaja okrasno gibanje rok ("ročne arabeske") preko glave, ki kot da posnema česanje z glavnikom. Za kubanski stil je značilno specifično in izrazito gibanje prsnega koša in ramen. Pleše se (ponavadi) na prvi ali pa tudi na tretji udarec v 4/4 taktu.

Na Kubi je ples salsa znan tudi pod imenom Casino. Poseben primer je casino rueda - skupinska salsa, pri katerem pari plešejo figure v krogu sinhronizirano ob klicih oz. napovedih vodje, na koncu vsake pa se plesalci pomaknejo k naslednji plesalki v krogu.

Za stil iz Puerto Rica je značilno linearno gibanje partnerjev, živahne figure in veliko najrazličnejše stopalne oz. nožne tehnike.
Veliko tega je, verjetno zaradi velike koncentracije Portoričanov v mestu, prisotno tudi v newyorškem stilu plesanja, ki še bolj pretirava s stopalno in nožno tehniko. Zanj je značilno manj gibanja telesa in linearno izpeljevanje figur. Eden takšnih značilno NY elementov je cross body lead, ko plesalec vodi plesalko mimo sebe v ravni liniji. Newyorški stil je prevzel veliko elementov od disco hastla, pleše pa se na prvi ali pa na drugi udarec v 4/4 taktu, zato ga pogosto imenujejo tudi "mambo on 2". Omenjena oblika salse izvira iz New Yorka, ko so v »Paladiumu« znani glasbeniki, kot je npr. Tito Puente ali Machito, igrali mambo.
Če potujemo na zahod ameriškega kontinenta do Los Angelesa, so plesni koraki podobni  NY stilu, le da postanejo še bolj poskočni. LA stil, ki je zelo blizu newyorškemu, vsebuje pestre kombinacije hitrih in nepričakovanih obratov, poskokov, nagibov in koreografija hitro postane podobna dobremu showu.
Močna kubanska skupnost je tudi v Miamiju, vendar je Miamijski stil postal različica kubanskega stila z množico že skoraj akrobatskih figur in hitrih obratov

Kolumbijska salsa je mirnejši način plesanja. Plesalci ponavadi plešejo bolj v stilu cumbie ( koraki vstran, nazaj in na mestu), z minimalno razdaljo (ali brez) med telesi. Telo se ne giba preveč, če se že lotijo česa zapletenega, je to nožna tehnika. Tako domačini v Kolumbiji, v Evropi je kolumbijska salsa zbezljala v neprimerno več figur in obratov.